Ločilna sredstva na osnovi nanotehnologije
Pri predelavi polimerov je včasih potrebno uporabljati silikonske ali teflonske spreje, s katerimi na orodje nanesemo tanko plast ločilnega sredstva. Ločilno sredstvo preprečuje lepljenje izdelka za površino orodja. Izdelek se zato lahko enostavno odloči. Žal pa je površina takega izdelka ponavadi "mastna" in je potrebno izdelek pred barvanjem dobro očistiti, kar predstavlja dodaten strošek. Temu se izognemo z uporabo ločilnega sredstva na osnovi nanotehnologije.
To je premaz, ki ga nanesemo na orodje kot običajno barvo. Nato ga utrdimo, kar lahko naredimo s toploto ali UV svetlobo. Po utrjevanju je površina orodja podobna teflonu, zato se polimerna masa ne sprime z orodjem.
V ponudbi imamo dva premaza za orodje in sicer popolnoma anorganski in organsko-anorganski. Razlikujeta se v termični stabilnosti. Anorganski je stabilen do 300-350°C, organsko-anorganski pa do 220°C.
Na sliki je orodje iz katerega izdelujemo epruvete za merjenje mehanskih lastnosti. Srednji del je ozek in relativno globok zato so se epruvete (predvsem desna, ožja) v tem delu pogosto zatikale. Stroj se je ustavil, potrebno je bilo ročno odstraniti epruvete in ponovno zagnati stroj. Za nekoliko bolj znosno delovanje smo uporabljalo ločilno sredstvo v obliki spreja, ki smo ga pri izdelavi polistirenskih epruvet morali uporabiti vsakih 10 do 15 ciklov. Nato smo utore v orodju namazali z organsko-anorganskim premazom. Ker je orodje majhno (75x75 mm), smo premaz le ročno nakapali v udolbine, pustili nekaj časa na zraku nato pa utrdili v peči pri 130 °C. Z orodjem smo nato brez ustavljanja stroja in krivljenja epruvet delali več ur. Premaz, čeprav ročno in neenakomerno nanešen, še vedno dobro opravlja svojo funkcijo.
Čeprav se barva premaza vidi le na robovih modela, je premazan tudi ostali del. To smo ugotovili tako, da smo ga ponovno poskusili pobarvati. Po zamreževanju se je nova barva odluščila.
Ker pa v večini podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo polimerov nimajo primerne opreme za za nanašanje barve smo kovinsko ploščico ročno premazali s krpico, tako kot to delamo pri nekaterih drugih nanopremazih. Nanos je bil tanek in skoraj brezbarven, vendar je imel odbojne lastnosti. Ko smo po premazu pisali s flomastrom se barvilo skepi v posamezne kapljice in ostane le sled pisave.